Skoči na glavno vsebino

Migracije se niso pričele leta 2015, ko so Evropo preplavile trume ubežnikov iz Podsaharske Afrike, Sirije, Iraka in Afganistana. Pojavile so se takrat, ko se je pojavil prvi človek. Že praljudje so se selili v območja, ki so jim omogočala preživetje, pri tem so se morali prilagoditi na tamkajšnje okolje,  podnebje, hrano, prilagoditi so morali tehnike lova, konec koncev so morali prilagoditi tudi svojo barvo kože. Ta je na vročih območjih pričela proizvajati več pigmenta melanina, zaradi katerega je koža temnejša, ter tako bolj zaščitena pred soncem.

Tekom zgodovine so se ljudstva selila po vsem svetu. Zavedati se moramo, da ozemlje na katerem živimo ni od nekdaj naše. Preden so v 6. stoletju pričeli Alpski Slovani poseljevati območje današnje Slovenije so tukaj živela različna ljudstva o katerih pričajo zgodovinski viri.

Skoraj v vsaki slovenski družini imamo sorodnike, ki so se s trebuhom za kruhom podali v Ameriko, Egipt ali nam bližnje, bolj razvite evropske države. Tako imenovani ekonomski migranti so v želji po kvalitetnejšem življenju, boljši plači in boljši karierni možnosti z čezoceankami pluli do ameriških pristanišč, posel z ladijskimi kartami je cvetel. Po ocenah se je zaradi ekonomskih vzrokov, v zadnjih dveh stoletjih iz Slovenije izselilo 500.000 Slovencev.

Niso pa imeli vsi te sreče, da so se lahko sami odločili, kaj se bo z njimi dogajalo v prihodnje. V času svetovnih vojn je bilo iz naše države prisilno izgnanih mnogo ljudi, tudi v koncentracijska taborišča. Begunci iz svoje države bežijo zato, saj se v njej počutijo ogroženi. Politične migracije, ki se pojavijo ob vojnih stanjih na nekem območju, pa se pojavljajo še danes, in smo jim v Evropi bolj množično priča zadnjih 6 let.

»Po zadnjih podatkih je po svetu trenutno 79,5 milijonov beguncev, od tega kar 40 % otrok«. V Sloveniji je 751 beguncev in 3820 iskalcev azila, to so ljudje, ki v državi gostiteljici prosijo za status begunca.«[1]

Današnja migracijska slika Slovencev, k sreči ne zajema političnih beguncev. Prevladujejo dnevne selitve, v šolo ali na delovno mesto. Soočamo pa se zopet z novim valom ekonomskih migracij, kjer se večinoma izseljuje, mlad visoko izobražen kader, ki v naši državi ne najde ustreznega delovnega mesta, plačila ali izziva, za svoje življenjske in karierne cilje.

Z devetošolci smo se pogovarjali z Juretom Liscem, ki že več let živi in dela v Dubaju. Z nami je delil svojo izseljensko izkušnjo, ki se je pričela s tem, ko je ugotovil, da v Sloveniji ne more uresničiti svojih osebnih ciljev na področju hotelirstva. Popeljal nas je skozi svoj delovnik, kjer kot glavni menedžer skrbi za goste (Manager, Royal Service and Guest Experience) v petzvezdičnem hotelu. Učencem je odgovoril na kupico vprašanj, od plače, avtomobilov, cen, vremena, gostov, zdravstva, korona krize… Pogovor smo zaključili z neizpodbitnim dejstvom, da so za karierni uspeh zelo pomembni izobrazba, želja po novih znanjih – vseživljenjsko učenje, znanje angleščine, volja do dela in želja po uspehu.

Polonca Šeško


[1] Evropski parlament: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20170629STO78630/azil-in-migracije-v-eu-dejstva-in-stevilke (citirano, 28. 11. 2020)

(Skupno 177 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost