V državnem zboru je 9. aprila 2018 potekal 28. šolski parlament na temo šolstva in šolskega sistema, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

Šolskega parlamenta se je udeležilo kar 114 mladih parlamentarcev iz cele Slovenije. Predstavniki Notranjsko-kraške regije so bili učenci iz treh osnovnih šol in sicer parlamentarca Amir M. in Dominik K., novinarka Juna J.iz Osnovne šole Notranjski odred Cerknica ter parlamentarca Matija M. iz Osnovne šole Pivka in Nejc R. iz Osnovne šole 8 Talcev Logatec. Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je dogodek označila za praznik demokracije, saj meni, da otroci odraščajo v aktivne državljane, ki bodo lahko v prihodnosti z medgeneracijskim sodelovanjem našo državo še izboljšali.

Ob pričetku šolskega parlamenta sta mlade parlamentarce nagovorila predsednik države  Borut Pahor in predsednik državnega zbora Milan Brglez, obema  so lahko kasneje mladi parlamentarci zastavili vprašanja na temo letošnjih razprav ali pa z njima delili svoje misli o sedanjem šolskem sistemu.

Uvodnim nagovorom so sledile razprave po delovnih skupinah z različnimi podtemami šolskega sistema ter šolanja: šola za življenje, odnosi v šoli, metode in načini poučevanja/ učenja in učne vsebine. Razprave so potekale ločeno pod vodstvom učiteljev. Skupinskemu delu je sledilo poročanje skupin, za tem so se odprle razprave, ki so se navezovale na tekoče podteme. Razpravi so se pridružili tudi namestnik varuha človekovih pravic, predsednik vlade Miro Cerar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter poslanci, ki so prišli poslušat razprave nadobudnih mladih parlamentarcev.

Mladi parlamentarci so v svojih predstavitvah poudarili, da se v šolah učijo preveč zapletenih stvari, za katere menijo, da so za osnovno izobrazbo, ki jo ponuja osnovna šola, nepotrebni, in da bi bil  namesto na zapletenih, faktografskih podatkih boljši poudarek na praktičnem pouku, izpostavili so predvsem prvo pomoč. Nekateri so pojasnjevali, da se v osnovni šoli učijo tudi za to, da razvijajo svoje možgane in odraščajo v razgledane ljudi.

Opozarjali so na pretežke torbe in drage ter težke učbenike, ki bi jih lahko nadomestili s tabličnimi računalniki, katere bi priskrbela šola in bi vsebovali vso učno vsebino iz učbenikov. Nekateri učenci so se uprli zamisli o uporabi tabličnih računalnikov in svoje mišljenje utemeljili z dejstvom, da učenci tablice ponekod, kjer so jih že uvedli, zlorabljajo, in jih med poukom uporabljajo za izvenšolske dejavnosti.

Večina mladih parlamentarcev je temo navezala tudi na nacionalno preverjanje znanja (NPZ), saj jim ta preizkus znanja predstavlja velik napor in strah, še posebej v devetem razredu in to le en mesec preden zapustijo osnovno šolo, zato so v velikem številu izrazili željo po ukinitvi nacionalnega preverjanja znanja. Ministrici za izobraževanje, znanost in šport so otroci večkrat postavili vprašanja na temo NPZ- jev, na katera je z veseljem jasno odgovorila in večkrat poudarila, da je NPZ namenjen spremljanju znanja, ki ga učenci pridobijo v prvem, drugem in tretjem triletju.

Skupina, ki je razpravljala o odnosih v šoli, je prišla do zaključka, da bi morali učitelji pridobiti večjo avtoriteto in da naj zunanji dejavniki ne bi v tolikšni meri vplivali na njihovo delo.

Po zaključku razprav ob 14. uri so določili temo za naslednji šolski parlament, ki je enaka kot letošnje leto, saj bi radi spremljali spremembe, ki se bodo dogajale v šolstvu glede na predloge osemindvajsetega otroškega parlamenta.

Juna J.

 

(Skupno 57 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost