Juhu, pust!
Spet je na vrsti tisti norčavi pustni čas. Čas, ko se našemimo, se sladkamo s krofi, obiščemo kakšen pustni karneval … Čas pustovanja po ljudskem izročilu preganja zimo in kliče pomlad. Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40-dnevni post pred veliko nočjo.
Gre za zelo star običaj, ki izvira še iz časa pred krščanstvom. Maske so si ob pričakovanju novega leta nadeli že stari Rimljani, ki so to navado prevzeli od poganov. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju. Nekoč so bila praznovanja pusta preprostejša. Pustne maske so ljudje izdelovali kar doma iz preprostih materialov, ki so bili na razpolago. Otroci so se mnogokrat oblekli kar v ponošene obleke svojih staršev ali pa so si obraz namazali s sajami. Nekoč se je našemila celotna vas, maske pa je pogosto spremljal tudi godec.
Slovenske tradicionalne pustne šeme so kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati, drežniški pustni liki … Znane so tudi pustne maske iz Cerknice: coprnica Uršula, Povodni mož Jezerko, Butalci … Slednje se predstavijo na karnevalu v Cerknici. Poleg tega so najbolj znani karnevali pri nas še v Ilirski Bistrici, Postojni, na Ptuju …
Poleg tradicionalnih mask se ljudje radi našemijo še v razne živali, otroci pa predvsem v maske, ki so jih navdihnili filmi ali risanke: kavboji, čarovnice, telebajski, barbike, liki iz squid game …
V pustnem času si radi privoščimo tudi tradicionalne jedi: krofe (legenda pravi, da je v daljni preteklosti nesrečno zaljubljena kuharica testo namesto v pečico vrgla v vročo mast in tako je nastal krof), miške in flancate.
Pustne maske so preganjale zimo in klicale pomlad tudi na naši šoli. Nekaj utrinkov pustnega dogajanja si poglejte v spodnji galeriji.
Prispevek so s pomočjo spletnih virov pripravile članice novinarskega krožka Eva, Lara, Mia in Maruša, ki so poskrbele tudi za fotografije.
Viri:
https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/pustni-obicaji-v-sloveniji
