Po deževnem torku smo se prebudili v sončno sredo. Takoj po zajtrku smo slavljenki Karin voščili za rojstni dan in se podali na bele strmine. Najboljši so izvajali različne trike in vozili smuk, začetniki pa smo se pogumno podali na vlečnico in prav vsi prišli do vrha ter smučali po velikem smučišču. Ker smo se že vsi naučili smučati, je padla ideja, da bi učitelje smučanja, kar odpustili. Po kosilu so nas učiteljice končno pustile malo pri miru, vendar ne za dolgo, saj smo ustvarjali spominke za naše vaditelje. Nekateri pa smo šli še v Planico na smučarske teke. Po večerji smo šli na nočni sprehod po Krajnski Gori, ki je še vedno praznično okrašena. Zvečer smo pridno zaspali.

Vsak dan nas zaradi bolezni zapusti kakšen pogumen borec, ampak mi se ne damo, vztrajali bomo do petka.

Danes smo odšli na drugo smučišče (sami 1. skupina). Tam nas je učiteljica Eva pustila smučati po svoje. Jaz sem smučal le smuk.« (Aleks)

(Skupno 1.323 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost